Kako ustvarjalne so koprske šole?
Konec leta je luč sveta ugledal dokumentarni film, v katerem so ustvarjalnci povezali vse osnovne in srednje šole ter dijaški dom v Kopru. Cilj slednjega je ugotoviti ali je v šolah 21. stoletja dovolj prostora za ustvarjalnost učencev ter dijakov in ali ima ustvarjalni učitelj podporo sistema, da mu le ta omogoči tak način dela?
Filmarji s Pedagoške fakultete UP in Zavoda za izobraževanje UMMI iz Kopra so vse šole vprašali: Se lahko vaša šola predstavi z ustvarjalno delavnico oz. načinom pouka, ki po vašem mnenju izstopa od povprečja? Odzvale so se vse srednje šole, dijaški dom in večina osnovnih šol, ki so za kamero pripravili pester izbor ustvarjalnih ur in aktivnosti: od čebelarske delavnice, likovne terapije, 3D printanja in ustvarjalne ure italijanščine do klekljanja, izdelovanja barčic, učne trgovine, extempora in učenjem v laboratoriju, polnem nagačenih živali. Učenci so se dokazali in ustvarjali tudi s pomočjo fit pedagogike in športa nasploh, sodelovali so s človekovim naboljšim prijateljem, pekli štrudelj, vrtičkali, popravljali Tomosove motorje in še in še …
Mnogi pedagoški delavci so si pred snemanjem želeli bolj natančno predstavitev želja, ki so jih imeli filmarji za dokumentarec, a je koordinator in snemalec Lovrenc Habe vseskozi ostrajal površinski: »Ravnatelje, učitelje in mentorje nisem želel usmerjati. Podal sem jih skromna navodila o naših željah; torej, da se predstavijo z ustvarjalno ali kreativno aktivnostjo. Kaj si pod tem predstavljajo, me ni več zanimalo. Šolam smo dali krila, svobodo. Mi smo prišli, posneli in šli naprej.«
Režiser in snemalec Andraž Corn je sprva pričakoval več aktivnosti za mizo, a ko so snemali od šole do šole, so videli vse prej kot to: »Zelo sem užival pri snemanju dijakov Srednje tehniške šole Koper, kjer so “šravfali”, polirali, zaganjali motorje. Učenci OŠ Antona Ukmarja so me navdušili s svojem znanjem o čebelah in empatiji do njih, ki se je povezovala z njim. To je pokazalo, da preživljanje časa z nekim bitjem in s skrbjo za tem, razvija globjo socialno vez. Simpatične so bile tudi dijakinje Srednje ekonomsko-poslovne šole Koper, ki so pripravile igrano prezentacijo dela v trgovini, čeprav jim je bilo snemati nerodno. Njihova profesorica je pokazala igrivost in strast do dela, kar se definitivno odtisne na dijake in dijakinje šole,« je še dejal Andraž Corn, ki smo ga še vprašali, ali je sistem naklonjen ustvarjalnim učiteljem: »Ne, žal ni. Kako dejansko izgleda šolsko delo je odvisno od šole same. Verjamem, da gre pri teh stvareh po hierarhiji navzdol. Zelo pomembno je ali je ustvarjalen ravnatelj sam. Glava šole usmerja celotno šolo. Posamezniki se lahko vedno trudijo delati po svojih najboljših močeh, kako daleč bodo prišli pa je na koncu odvisno od nasprotnih sil, ki jih lahko sploh ni, ali pa so boleče močne.«
Zakaj pa je dokumentarec primeren ne le za pedagoške delavce, pač pa tudi za starše in otroke? Ker se lahko po režiserjevih besedah gledalec uživi v otroka in njegovo razmišljanje »Eni otroci prej ozavestijo zakaj nekaj počnejo, drugi kasneje in ustvarjalne aktivnosti spodbujajo otroke k tej prvi skupini,« je jasen Corn.
Dokumentarni film si je že mogoče ogledati na spletu: