UMMI

Mladim s strokovnjaki najrazličnejših smeri ponujamo dneve ustvarjalnosti na dveh na prvi pogled ločenih področjih – naravoslovje in umetnost, ki pa sta kot izhodišče dela v naših programih notranje tesno povezani, izvirno združujeta umetnostne in naravoslovne aktivnosti. Za prve je osnova bogata kulturna dediščina istrskega prostora in njegovo sedanje umetnostno snovanje, za druge pa morje in obala z gospodarsko in raziskovalno dejavnostjo. Mlade z delom usmerjamo k aktualni problematiki. Naš glavni učbenik je narava v katero pridemo, ali v kateri živimo.

Tudi taka, kot jo predstavi naš mentor Iztok Geister, publicist, pisatelj, pesnik, ornitolog in naravovarstvenik:

Kako lahko umetnost še bolj povzdigne naravo, ki je že sama po sebi v naših očeh in ušesih umetnina?

Najsi bodo to kamnine, nastale z nalaganjem odmrlih ogrodij mehkužcev, ali izpranih nanosov prsti v morskih plitvinah, ki jih je tektonska sila zemlje povzdignila v apnenčaste pečine od Devina do Trsta (Devinske pečine) in sovdanske stene od Izole do Pirana (Strunjanski klif) in jih danes občudujemo zaradi njihove slikovite veličine, ali pa naj bo to morska sol, ki jo iz materinskih prsi morske vode, medtem, ko jih božajo sončni žarki, sesa veter in to nekdanje družinsko opravilo še danes kot etnografsko dediščino občudujemo v solinah (Sečoveljske in Strunjanske soline), najsi bodo to slanoljubne rastline, vodne ptice ali kačji pastirji, ki v kruti medsebojni odvisnosti oživljajo vsa ta morska obrežja ali rastline in živali, ki, ne meneč se za dogajanje na kopnem, živijo v morju v dobri veri, da so varne pred človeško nečimrnostjo, ali pa naj bo to zvezdnato nebo, ki utripajoče bdi nad sanjajočo zemljo – vso to naravno pestrost življenjskih okolij in pojavnih oblik živih organizmov doživljamo kot nekaj lepega.
Čemu torej slikanje, pesnenje in uglasbenje narave, ko pa nihče ne zmore naslikati lista bolj tenkočutno kot ga naslika drevo, nihče spregovoriti v rimah bolj igrivo kot to počne kačji pastir med letom in nihče ne bolj presunljivo zaigrati ptičje melodije kot jo zapoje ptica v rosnem jutru. Pa vendar nas ravno ta tenkočutnost, igrivost in presunljivost navdihuje, da slikamo (fotografiramo), pesnimo in uglasbujemo vse, kar doživljamo v naravi, zavedajoč se, da je ves ta neusahljivi ustvarjalni zanos naša božanska dediščina. Le s poustvarjam narave lahko zapolnimo praznino naše zavesti. Brez ustvarjalne sposobnosti bi izgubili duhovni smisel bivanja.

To so samo spodbude, ki se jih bodo mladi dotaknili v manjših delovnih skupinah na svoj izviren način. Ob tem bo sodeloval tudi dr. Claudio Battelli, biolog; Mitja Mužina, biolog in potapljač ter dr. Valentina Turk.

Ob izbranem področju bodo imeli mladi svojega mentorje, ki že sedaj vzpodbujajo:
Vlado Batista, glasbenik, violinist, komponist, arhitekt:

Zvok se pojavi s tišino. Tega je v naravi v izobilju.
V naravi je zvok eden od glavnih dejavnikov preživetja. Hkrati ima funkcijo obreda, v naši družbi sprostitve, zabave. V starih kulturah je bil tudi zveza z onostranstvom, še posebej, če mu je bil dodan ritem.
V glasbeni delavnici lahko z materiali iz narave (kamen, les, človeško telo) ustvarimo zvočno sliko in tako z zvoki izrazimo lastna občutja in razpoloženja.

Marjan Krebelj, magister arhitekture, fotograf, oblikovalec:

Iz oči na papir. Zahodni človek je že od nekdaj imel nepotešljivo željo, da bi teku časa izmaknil podobe, ki jih vidi pred očmi; naj bo to lepo dekle, fantastična krajina ali grajeno okolje, vedno je poskušal ohraniti minljivo lepoto z risanjem, slikanjem in nenazadnje s fotografijo in videom. Toda kmalu so umetniki ugotovili, da so ta orodja uporabna še za marsikaj več kot le za ohranjanje lepote. Govorijo lahko tudi o manj prijetnih vizijah, notranjih ali zunanjih, nenazadnje pa lahko na povsem znanstven način tudi analizirajo prostor in predmete okoli nas. Vse to bomo počeli tudi v delavnici, kjer bomo največ skicirali in fotografirali lepe in tudi problematične točke slovenske obale. Naše doživljanje prostora bo združeno z naravoslovnimi in glasbenimi področji, da bomo skupaj izrazili celovito doživetje prostora in časa.

Jurij Jermančič, diplomirani slikar in drugi v povezavi z Obalnimi galerijami Piran:

Naše delo bo usmerjeno predvsem k svobodnemu pretoku idej, zamisli in vtisov. Ob inspirativni obmorski pokrajini, starih mestnih jedrih, solinah, Luki… se nam bo ponudilo veliko motivov in iztočnic za ustvarjalno izražanje ter spoznavanje lokalnih značilnosti, tradicij, navad in posebnosti.

Ksenija Benedetti, avtorica knjige Protokol simfonija forme, ki svoje znanje in izkušnje tudi prenaša na študente, diplomante in poslovneže, bo nekaj časa z nami, da nam približa pomembnost protokola v poslovnem in zasebnem življenju.

Ob tem bo veliko zabavnih in športnih dogajanj za vse: preizkus potapljanja, surfanja, vožnje s kajakom, ribištva-trnkarjenja, lokostrelstva, plesa.... Da bo to strokovno vodeno, se bomo povezali s klubi in društvi na Obali. Za organizacijo in motivacijo bodo poskrbeli športni pedagogi Klemen Božič in Aleksej Dolinšek.

Organizator
Marija Mahne

UMMI, zavod za izobraževanje Koper